Aikido klub Dokiai Ljubljana

Živimo v svetu, ki posamezniku dopušča veliko možnosti svojih interpretacij realnosti. Prav je postalo to, kar se nam zdi prav. Zato je vedno več posameznikov, ki popolnoma izgubijo stik z realnostjo. To gre na dva načina. Ali si svet omejijo na poznano in najdejo v tem svojevrstno varnost (tradicionalni pogled) ali pa vsako stvar interpretirajo le iz svojega gledišča. V tej ciljni skupini je največji bum doživel „new age“ v vseh svojih oblikah. Kako bi človek vedel, ali dela aikido izvaja pravilno ali nepravilno? Obstaja cela vrsta knjig in napotkov, kako vaditi aikido, približno toliko kot je učiteljev, toliko je napotkov. Ker poznam tako malo mojstrov aikida, sem seveda omejen na znanje, ki ga predstavljajo oni. Torej, kateri aikido je pravi? Najbolj zabaven odgovor je – pravi aikido je tisti, ki deluje. Kaj pa aikido „dela“? Mora delati tehnika ikyo? In kako vedeti, če dela, če te nobeden ne napade? Ta odgovor je, kolikor je nedvomno resničen, neuporaben. Če obrnem drugače, to...

15. Ljubljanski maraton, 24.10.2010 Vodnikova ulica, Ljubljana Madona. Spet zapora ceste. Tako lepa sobota, pa z avtom niti od doma ne moremo. Maraton, pa kaj še! Bilo je pred petimi leti. Naslednje leto sem šel fotografirat to prireditev. In vsem, ki so prišli v cilj, neznansko zavidal. Prijatelji mi podarijo merilec srčnega utripa. Za seks. Za vsak slučaj pri teh letih, so rekli. Jaz pa sem se odločil, da bom poskusil. AI Karvanje na snežni strmini, kolesarski spust po blatni gozdni poti, dvojni obrat na valu z jadrom v roki. Z mladostnim pogumom sem se prebil skozi množico neuspešnih poskusov in telo naučil nekaj spretnosti. Zdaj me čaka drugačna naloga. Pripraviti telo, da vzdrži štiri ure neprekinjenega ponavljanja istega giba. Enaindvajset tisoč korakov, vsak izveden pravilno, s čim manj porabljene energije, brez napake, ki pomeni odstop. Vzdržljivost, optimizacija, zbranost. Usklajenost uma in telesa. KI Prvič na Poti. Tečem. Ne zdržim dolgo, le nekaj minut. V glavi bobni, v plj...

Hai! Hey/ Hoi\; je v soboto ob šviganju z bokkeni dobri dve uri odmevalo po Bubi, ko se je odvijala dolgo pričakovana bokken delavnica pod vodstvom Jasmina Biščevića. Posvečali smo se predvsem osnovnim zamahom, principom vstopa na ravni bokov ter sproščenim sekanjem partrnerja, poudarek je bil seveda tudi na sprejemu udarca, ukemiju. V kolikor se tiče tehnike smo obravnavali prvo kato, jo razstavili na posamezne dele, njih prvine pridno vadili in jih počasi sestavljali v celoto, pri tem pa se na povsem tehnični vidik nismo kaj prida ozirali. V zaključnem nagovoru je inštruktor še izpostavil pomembnost vadbe in osvajanja osnovnih principov preden se ti povežejo v celotno tehniko, varnost in s tem tudi potenciran užitek vadbe ter nas vzpodbudil k individualnemu delu doma, saj na že tako redkih bokken treningih hitro zmanjka časa, da bi podrobneje obdelali vse potrebne vaje. Upajmo torej, da pridejo tovrstne delavnice na reden urnik zveze, saj se je ta izkazala za še za kako koristno in ...

V zadnjem mesecu se je pri nas veliko dogajalo. Imeli smo državni seminar, na katerem sta Zulejka in Janez opravila izpit za 2.kyu. Nekaj naših članov je šlo na Tissierjev seminar v Linz, kjer so dobili par koristnih informacij, ki jih sedaj posredujejo tudi nam, na naših rednih treningih. Otroški treningi so vedno bolj polni, tako da postaja vse bolj živahno. V začetniškem tečaju vsi vztrajno trenirajo, kar se pozna tudi v njihovem napredku. V nadaljevalno skupino nas prihaja vedno več, kar pripomore k še bolj dinamičnem treningu. Sedaj nas čaka prva bokken delavnica, tako da si rezervirajte 23.10. za aikido. Se vidimo na tatamijih!

Prejšnji vikend so se štirje člani aikido kluba Dokiai udeležili Tissierjevega seminarja v Linzu. Seminar je potekal v dveh delih, dvakrat po tri ure in z le kratkim odmorom med dvema polčasoma. Polovica udeležencev je bila začetnikov. Če vas zanimajo vtisi s seminarja, se udeležite rednih treningov.

Oy. Na polno smo za-irimi-jali v novo sezono. Treningi so tako rekoč neprestano, blazine so polne starih znancev in novih nadobudnežev. Nov dojo nam je dal novega poleta za vadbo. Kakor je aikido dejavnost, ki celostno razvija človeka, tako je namen celostno razvijati tudi naš klub. Ena izmed teh podob je tudi predstavitev kluba na spletu. Saša je za spletno stran kluba Dokiai, www.dokiai.com , zadolžil mene. Spletno mesto smo vsebinsko prenovili, prečistili, dopolnili z informacijami. V primerjavi s spletnimi mesti drugih slovenskih aikido klubov je naše relativno preprosto. Meni je tako všeč, ni pa nujno, da je vsem. Če imate kakšno pripombo ali komentar ali predlog, sem se spremenil v uho. Najpomembnejša novost je redno objavljanje novic. Za njih so zadolženi: Nastasja - novice iz kluba : kaj dogaja v klubu Tadej Pačnik - razmišljanja o aikidu Zulejka - poročila z obiskov seminarjev Redne objave so na štirinajst dni, poročila s seminarjev sproti. Zulejka je zadolžena tudi za poročil...

Pozdravljeni! V soboto, 23.10.2010, bo od 10h-12h v Bubi potekala bokken delavnica zveze, pod vodstvom Jasmina Bišćevića 3. Dan Aikikai. S seboj seveda imejte bokken (leseni meč), če pa kdo ne bo imel svojega, si ga bo lahko izposodil pri tistih, ki jih imajo več. Trening z bokkenom izboljšuje nekatere kvalitete, ki so pomembne pri aikidu, kot so pravilna distanca, ostrina, ritem in druge. Zato je primeren za vse, ki ste se že spoznali z osnovami aikida in bi radi svoje znanje poglobili. Za udeležence veljajo isti pogoji kot za državne seminarje. Vabljeni!

Pozdravljeni! V soboto, 23.10.2010, bo od 10h-12h v Bubi potekala bokken delavnica zveze, pod vodstvom Jasmina Bišćevića 3. Dan Aikikai. S seboj seveda imejte bokken (leseni meč), če pa kdo ne bo imel svojega, si ga bo lahko izposodil pri tistih, ki jih imajo več. Trening z bokkenom izboljšuje nekatere kvalitete, ki so pomembne pri aikidu, kot so pravilna distanca, ostrina, ritem in druge. Zato je primeren za vse, ki ste se že spoznali z osnovami aikida in bi radi svoje znanje poglobili. Cena: 5€ - s seboj pa imejte tudi izkaznice Aikikai zveze. Vabljeni!

"Bom grmovje posekal, travice požel, bom naredil stezice, kjer so včasih bile. " Če ne drugače, pa z ognjem! Pot? Cesta? Avtocesta? Temeljna definicija postmodernega časa je zajeta v prispodobi vrta s potmi, ki se cepijo. Vse so enako pomembne in nobena ni pomembna. Vse vodijo povsod in nobena ne vodi nikamor. V starih časih je bila pot bojevnika. Bila je težka, a bila je ena in ni bilo izbire. Nisi mogel na pol, niti nisi znal na pol. Odločil si se za smrt. Premagal si smrt že z odločitvijo, da stopiš na pot. In ko si bil na poti, si lahko šel samo naprej, proti cilju in cilj je bil nič. Izničenje, smrt. Popolnoma nedoumljivo in nerazumljivo za naš razum. Nemogoče. Živimo v času, ki zanika smrt, pretvarjamo se, da smrti ni. Ker se tako močno pretvarjamo, sklepam, da je strah pred smrtjo najmočnejši v zgodovini. Več imaš, več izgubiš. Poti je neskončno, vedno izberemo tisto, ki vodi čim dlje od smrti. Ampak, ker jih je mnogo, poti, je vsaka naša odločitev prazna. Pot j...