Seminar z Danielom Toutainom v Ljubljani
Oglas na fb-ju in hitra preverba gesla ˝Daniel Toutain aikido˝ v googlu sta hitro vžgali zanimanje, saj gre za mojstra, ki je prepotoval lep kos poti, med drugim tudi ob strani znamenitega Morihira Saita.
Skoraj 50 let učiteljevega ukvarjanja z aikidom je odlična referenca za obisk seminarja, ki je bil hkrati lepa priložnost za srečanje in vadbo s praktikanti Iwama ryu aikida ali Takemusu oz. Tradicionalnega aikida, kakor mu tudi rečejo.
Kakor je splošno znano, posveča Iwama ryu vadbi z orožjem (Buki waza) ravno toliko pozornosti kot prostoročnim tehnikam; to je navadno prva stvar, ki jo izpostavimo pri opisovanju te smeri. Žal so mi časovni okviri odrekli vadbo z bokkenom, je bila pa zato v zameno porcija z jo-jem toliko obilnejša. S preprosto jasnostjo smo manj izkušeni z učiteljem preleteli osnovo dvajsetih suburijev, naprednejši v jo-wazi pa so vadili povezovanje le teh v pretočnejše forme. Nadvse zanimiva je bila vadba osnovnih tehnik (ikkyo, shihonage, nikyo, sankyo, kotegaeshi, uchi kaiten, irimi nage), ki so se preko jo-ja na partnerja gibko prelivale ena v in ena skozi drugo.
Prostoročne tehnike se striktneje kot pri drugih praksah delijo na kihon, statična izvedba, in ki no nagare, dinamičnejši potek, ki ne čaka polnega prijema. Deležni smo bili predvsem prve, kjer smo od mojstra prejeli precej koristnih napotkov.
Seminarja se je poleg slovenske Iwama ryu udeležila še delegacija s Hrvaške in ekipa iz Nove Gorice. Vsi so bili zelo prijateljsko razpoloženi, čeprav brez občasnih pojasnil na tatamijih ni šlo. Vsekakor pridobljen nov zorni kot, ki ga bo ob seminarjih s takimi mojstri in seveda udeleženci vredno raziskovati dalje.
Skoraj 50 let učiteljevega ukvarjanja z aikidom je odlična referenca za obisk seminarja, ki je bil hkrati lepa priložnost za srečanje in vadbo s praktikanti Iwama ryu aikida ali Takemusu oz. Tradicionalnega aikida, kakor mu tudi rečejo.
Kakor je splošno znano, posveča Iwama ryu vadbi z orožjem (Buki waza) ravno toliko pozornosti kot prostoročnim tehnikam; to je navadno prva stvar, ki jo izpostavimo pri opisovanju te smeri. Žal so mi časovni okviri odrekli vadbo z bokkenom, je bila pa zato v zameno porcija z jo-jem toliko obilnejša. S preprosto jasnostjo smo manj izkušeni z učiteljem preleteli osnovo dvajsetih suburijev, naprednejši v jo-wazi pa so vadili povezovanje le teh v pretočnejše forme. Nadvse zanimiva je bila vadba osnovnih tehnik (ikkyo, shihonage, nikyo, sankyo, kotegaeshi, uchi kaiten, irimi nage), ki so se preko jo-ja na partnerja gibko prelivale ena v in ena skozi drugo.
Prostoročne tehnike se striktneje kot pri drugih praksah delijo na kihon, statična izvedba, in ki no nagare, dinamičnejši potek, ki ne čaka polnega prijema. Deležni smo bili predvsem prve, kjer smo od mojstra prejeli precej koristnih napotkov.
Seminarja se je poleg slovenske Iwama ryu udeležila še delegacija s Hrvaške in ekipa iz Nove Gorice. Vsi so bili zelo prijateljsko razpoloženi, čeprav brez občasnih pojasnil na tatamijih ni šlo. Vsekakor pridobljen nov zorni kot, ki ga bo ob seminarjih s takimi mojstri in seveda udeleženci vredno raziskovati dalje.