Borilne veščine - aikido
Borilne veščine - zmeda
Velikokrat me doleti vprašanje: "Kaj je aikido? To je borilna veščina ne? A je to tak ko karate pa judo?" Ko takšno vprašanje prejmeš dvajsetič je nanj ravno tako težko odgovoriti kot prvič. Najprej je vedno dobro ljudem razložiti, da obstajata dve različni stvari, borilni športi in borilne veščine. Aikido je samo borilna veščina, judo, karate, ju-juitsu itd pa so lahko eno ali drugo, večinoma so znani kot športi. Če imaš srečo, te potem ne doleti vprašanje: "A pol je tak ko kungfu?" Preden človeku razložiš, da "kungfu" sploh nič konkretnega ne pomeni, da je to s Kitajske, aikido pa z Japonske, da verjetno misli neko vejo Wing chuna, .... Včasih je bolj enostavno reči: "To je to, kar dela Steven Seagal". Potem takoj vsi vedo, čeprav seveda ne vedo nič več kot prej. Seveda se to dogaja v smalltalku, ki smo da deležni med sorodstvom, prijatelji in v bistvu ni namenjen vedenju, ampak minevanju časa. Vendar zna biti dobra vaja za čas, ko moraš nekomu pomagati razumeti, kaj so to borilne veščine in kako noter spada aikido.
Borilne veščine - zmote
Drugo vprašanje, ki je prav tako zelo zabavno, je: "A če bom treniral aikido, bom se znal ubranit na cesti?" Če je aikido borilna veščina, borilne veščine pa so namenjene temu, da postaneš hud fajter, potem ... Tudi tukaj moram sogovornika razočarati. Ponavadi odgovorim iskreno, aikido ima dolgo krivuljo učenja in še asimptotično povrh. Ampak najbolj me skrbi zmotno mišljenje ljudi, da so ostale borilne veščine pri tem kaj bolj učinkovite. Fajt je fajt - ni je borilne veščine, ki bi lahko preko treninga vključila vse nepredvidljive okoliščine dvoboja v svoj način treninga in "garantirala" uspeh v dvoboju. Kdorkoli to obljublja ljudem jim enostavno laže. Prva lekcija študija borilnih veščin je - izogni se dvoboju če je le mogoče. Druga lekcija - obstaja element sreče oz. naključja, ki ga lahko učinkovito zmanjšaš s treningom, izničiti pa ga ne moreš. Tretja lekcija - bolelo bo. Četrta - karma. Zato pri takšnem vprašanju ponavadi izustim še kakšno modrost tipa: "Kaj pa če bi se raje naučil izogibat konfliktom, ne pa jih ustvarjat?"
Borilne veščine - aikido
Aikido je torej borilna veščina, mi pravijo. Kaj pa to sploh pomeni? Da je treba zjutraj vstat ob treh, takoj meditirat pod slap mrzle vode, laufat vsak dan po miljon stopnicah in zraven nositi vrče vode, potem meditirati v jami, pometati dvorišče pod pekočim soncem, barvati ograjo, polirati avto, razbijati cigle in za konec z nogami podirati bambusova drevesa? Da. In seppuku narediš takoj, ko mojster pogleda v tvojo smer z ne najbolj veselim pogledom.
Tako imamo na aikidu. Kdor ne verjame, naj pride pogledat. :)
P.s
Vsem zelo resnim ljudem se opravičujem že vnaprej za šaljivi ton besedila.
Velikokrat me doleti vprašanje: "Kaj je aikido? To je borilna veščina ne? A je to tak ko karate pa judo?" Ko takšno vprašanje prejmeš dvajsetič je nanj ravno tako težko odgovoriti kot prvič. Najprej je vedno dobro ljudem razložiti, da obstajata dve različni stvari, borilni športi in borilne veščine. Aikido je samo borilna veščina, judo, karate, ju-juitsu itd pa so lahko eno ali drugo, večinoma so znani kot športi. Če imaš srečo, te potem ne doleti vprašanje: "A pol je tak ko kungfu?" Preden človeku razložiš, da "kungfu" sploh nič konkretnega ne pomeni, da je to s Kitajske, aikido pa z Japonske, da verjetno misli neko vejo Wing chuna, .... Včasih je bolj enostavno reči: "To je to, kar dela Steven Seagal". Potem takoj vsi vedo, čeprav seveda ne vedo nič več kot prej. Seveda se to dogaja v smalltalku, ki smo da deležni med sorodstvom, prijatelji in v bistvu ni namenjen vedenju, ampak minevanju časa. Vendar zna biti dobra vaja za čas, ko moraš nekomu pomagati razumeti, kaj so to borilne veščine in kako noter spada aikido.
Borilne veščine - zmote
Drugo vprašanje, ki je prav tako zelo zabavno, je: "A če bom treniral aikido, bom se znal ubranit na cesti?" Če je aikido borilna veščina, borilne veščine pa so namenjene temu, da postaneš hud fajter, potem ... Tudi tukaj moram sogovornika razočarati. Ponavadi odgovorim iskreno, aikido ima dolgo krivuljo učenja in še asimptotično povrh. Ampak najbolj me skrbi zmotno mišljenje ljudi, da so ostale borilne veščine pri tem kaj bolj učinkovite. Fajt je fajt - ni je borilne veščine, ki bi lahko preko treninga vključila vse nepredvidljive okoliščine dvoboja v svoj način treninga in "garantirala" uspeh v dvoboju. Kdorkoli to obljublja ljudem jim enostavno laže. Prva lekcija študija borilnih veščin je - izogni se dvoboju če je le mogoče. Druga lekcija - obstaja element sreče oz. naključja, ki ga lahko učinkovito zmanjšaš s treningom, izničiti pa ga ne moreš. Tretja lekcija - bolelo bo. Četrta - karma. Zato pri takšnem vprašanju ponavadi izustim še kakšno modrost tipa: "Kaj pa če bi se raje naučil izogibat konfliktom, ne pa jih ustvarjat?"
Borilne veščine - aikido
Aikido je torej borilna veščina, mi pravijo. Kaj pa to sploh pomeni? Da je treba zjutraj vstat ob treh, takoj meditirat pod slap mrzle vode, laufat vsak dan po miljon stopnicah in zraven nositi vrče vode, potem meditirati v jami, pometati dvorišče pod pekočim soncem, barvati ograjo, polirati avto, razbijati cigle in za konec z nogami podirati bambusova drevesa? Da. In seppuku narediš takoj, ko mojster pogleda v tvojo smer z ne najbolj veselim pogledom.
Tako imamo na aikidu. Kdor ne verjame, naj pride pogledat. :)
P.s
Vsem zelo resnim ljudem se opravičujem že vnaprej za šaljivi ton besedila.
