V garderobi Dokiai-ja se vname marsikateri pogovor, ki bi bil vreden zapisa in širše debate. Tukaj je moja refleksija enega izmed njih. Osebe bodo anonimne. Ampak tako veliko nas pa spet ni :) Da si boste lažje predstavljali pogovor iz garderobe, je bila podana trditev, da se na treningih premalo švica, da je mnogokrat preveč besed in premalo akcije. Na drugi strani je oseba B ugovarjala, da švicanje brez jasnih navodil in upoštevanja nekega cilja, ki ni švicanje, nima nobenega smisla in če človek želi švicati, naj gre raje v fitness, plavati, na aerobiko itd. Oseba A je potem poskušala dati primer iz tujine, kako se na seminarjih določenih mojstrov veliko dela in veliko švica, na drugih pa precej manj dela, veliko več govori in manj švica. Oseba A zato preferira mojstre prvega kova. Oseba B doda, da bo to stvar osebne preference, ampak dejstvo, da je nekdo nekaj dosegel s švicanjem, še ne pomeni, da ista stvar ni dosegljiva z usmerjenim treningom, ki vključuje spoznanja tega, ki je d...