Aikido - od športnika do gentlemana
Aikido je borilna veščina. Namen borilnih veščin je bil dejanski spopad, uničenje sovražnika in preživetje. Borilne veščine imajo predvsem praktično vrednost. Ampak kje je ta vrednost sedaj? Proti komu se borimo in v kateri vojni, kdo je naš sovražnik in kakšno orožje uporablja?
Aikido športnik
Vprašanja, ki sem jih izpostavil, nakazujejo jasen odgovor, praktične vrednosti borilne veščine v današnjem svetu ne moremo iskati v njihovem izvoru. Nihče ne hodi okrog z dolgimi meči (čeprav imamo tragičen primer iz Maribora), vojne spremljamo samo po CNN in sovražnikom lomimo glave samo preko varnega udobja dnevne sobe in igralnih konzol. Zato je prvi cilj učenja aikida razvoj športnika. Visoka stopnja intenzivnosti treningov, grajenje lastnega telesa, spoznavanje možnosti gibanja, ki ga ponuja človeško telo je prvi cilj, ki ga lahko Aikido ponudi in se pri tem ne razlikuje od ostalih športov, dodana vrednost pa je razvoj celostne motorike in povezava med umom in telesom. Tukaj izstopa moderna mislenost aikida, ki se odmika od “športa zaradi rezultata” k “športu iz užitka”. Tekmovanje vsakega posameznika je v tem, da raziskuje sposobnosti, ki se skrivajo v njem, moč, hitrost in agilnost. Neizogibno je, da vse te lastnosti začnejo pešati nekje po 35 letu starosti. To je točka, okoli katere se športnik začne ukvarjati s športom bolj rekreativno ali ga večkrat popolnoma opusti. Pri akidu pa se v teh letih razvoj šele začne oz. nadaljuje.
Aikido “budoka”
Budoka je skovanka, ki združuje dve besedi, “budo” in “aikidoka”. Budo je težko prevedljiva beseda. V našem kontekstu jo razumemo kot pot bojevnika, ki si izbral aikido kot pot, torej: budoka. Spet se vračamo na zagonetno vprašanje iz podnaslova, kakšen je ta bojevnik in kaj je njegov boj? V fazi športnika smo zgradili telo, ki je blizu svojih mej. Sedaj se začne razvoj umetnosti, veščine. Šport je šport, aikido je veščina. Veščina, kjer se na življenje in smrt spoprimemo z najhujšim sovražnikom - samim sabo. Ne gre za nobeno mistiko. Gre za zelo praktične reči. Kako obvladati svoj strah pred bolečino, pred povzročanjem bolečine, zaupati v principe in ne več v surovo moč in hitrost, nadzorovati misli in telo do popolnosti, se prepustiti vodstvu, požreti kakšno ponižanje in ostati miren, vztrajati preko bolečine in izvajati “do” (pot) tudi, ko ne vidiš več smeri. Aikido v tej fazi postane oster, neizprosen in se giblje na meji. Meja je v končni fazi smrt, praktično pa zaradi narave aikida in tehničnih lastnosti same veščine do tega ne pride. Največji dosežek budoke je, da se lahko izrazi do svojih mej in vendar ne prestopi praga samouničenja ali uničenja drugega. Ponavljajoče se izražanje (izvajanje tehnik) z vso svojo energijo človeka čisti kot ogenj in ga kuje in preoblikuje. Čas je za naslednji korak.
Aikido “gentleman”
Budoka, bojevnik, v katerem sedaj gori ogenj, se znajde pred zadnjim korakom, ki ga mora premagati. Telo peša in se stara, kako naj se človek še razvija v svetu borilnih veščin, ki ga krojijo moč, hitrost in želja po uničenju? Odgovor na to vprašanje se skriva v drugem zlogu besede ai-ki-do. Ne bom se spuščal v to, kaj je Ki, predpostavljamo, da se ga da uporabljati. Nekako tako kot fiziki, ki uspešno računajo s silami, brez odgovora na vprašanje, kaj so te sile same po sebi. Tako deluje tudi ki, ki ga hrani ogenj, ki gori v telesu budoke. Aikido gentleman je nežen in oster hkrati, ker je spoznal svoje meje in se ob tem spoznanju “od - mejil”. Ohranjanje čilega telesa, oster um, poznavanje veščine dovolita aikido gentlemanu, da si izoblikuje svoj pogled na aikido in začne razvijati lasten pristop in način, kako ne samo izvajati, ampak tudi poučevati aikido in uporabljati principe aikida v vsakdanjem življenju. Uporaba aikida v poslovnem svetu je najboljši vodič za uspešno poslovanje. Umirjenost, obvladovanje stresa, predvsem pa zmožnost, da poveže svoja besede z dejanji. To je lastnost, ki danes ni prav pogosta in veliko več vredna kot sposobnost uspešno pretepsti nekoga, ki hoče vaš telefon.
Aikido športnik
Vprašanja, ki sem jih izpostavil, nakazujejo jasen odgovor, praktične vrednosti borilne veščine v današnjem svetu ne moremo iskati v njihovem izvoru. Nihče ne hodi okrog z dolgimi meči (čeprav imamo tragičen primer iz Maribora), vojne spremljamo samo po CNN in sovražnikom lomimo glave samo preko varnega udobja dnevne sobe in igralnih konzol. Zato je prvi cilj učenja aikida razvoj športnika. Visoka stopnja intenzivnosti treningov, grajenje lastnega telesa, spoznavanje možnosti gibanja, ki ga ponuja človeško telo je prvi cilj, ki ga lahko Aikido ponudi in se pri tem ne razlikuje od ostalih športov, dodana vrednost pa je razvoj celostne motorike in povezava med umom in telesom. Tukaj izstopa moderna mislenost aikida, ki se odmika od “športa zaradi rezultata” k “športu iz užitka”. Tekmovanje vsakega posameznika je v tem, da raziskuje sposobnosti, ki se skrivajo v njem, moč, hitrost in agilnost. Neizogibno je, da vse te lastnosti začnejo pešati nekje po 35 letu starosti. To je točka, okoli katere se športnik začne ukvarjati s športom bolj rekreativno ali ga večkrat popolnoma opusti. Pri akidu pa se v teh letih razvoj šele začne oz. nadaljuje.
Aikido “budoka”
Budoka je skovanka, ki združuje dve besedi, “budo” in “aikidoka”. Budo je težko prevedljiva beseda. V našem kontekstu jo razumemo kot pot bojevnika, ki si izbral aikido kot pot, torej: budoka. Spet se vračamo na zagonetno vprašanje iz podnaslova, kakšen je ta bojevnik in kaj je njegov boj? V fazi športnika smo zgradili telo, ki je blizu svojih mej. Sedaj se začne razvoj umetnosti, veščine. Šport je šport, aikido je veščina. Veščina, kjer se na življenje in smrt spoprimemo z najhujšim sovražnikom - samim sabo. Ne gre za nobeno mistiko. Gre za zelo praktične reči. Kako obvladati svoj strah pred bolečino, pred povzročanjem bolečine, zaupati v principe in ne več v surovo moč in hitrost, nadzorovati misli in telo do popolnosti, se prepustiti vodstvu, požreti kakšno ponižanje in ostati miren, vztrajati preko bolečine in izvajati “do” (pot) tudi, ko ne vidiš več smeri. Aikido v tej fazi postane oster, neizprosen in se giblje na meji. Meja je v končni fazi smrt, praktično pa zaradi narave aikida in tehničnih lastnosti same veščine do tega ne pride. Največji dosežek budoke je, da se lahko izrazi do svojih mej in vendar ne prestopi praga samouničenja ali uničenja drugega. Ponavljajoče se izražanje (izvajanje tehnik) z vso svojo energijo človeka čisti kot ogenj in ga kuje in preoblikuje. Čas je za naslednji korak.
Aikido “gentleman”
Budoka, bojevnik, v katerem sedaj gori ogenj, se znajde pred zadnjim korakom, ki ga mora premagati. Telo peša in se stara, kako naj se človek še razvija v svetu borilnih veščin, ki ga krojijo moč, hitrost in želja po uničenju? Odgovor na to vprašanje se skriva v drugem zlogu besede ai-ki-do. Ne bom se spuščal v to, kaj je Ki, predpostavljamo, da se ga da uporabljati. Nekako tako kot fiziki, ki uspešno računajo s silami, brez odgovora na vprašanje, kaj so te sile same po sebi. Tako deluje tudi ki, ki ga hrani ogenj, ki gori v telesu budoke. Aikido gentleman je nežen in oster hkrati, ker je spoznal svoje meje in se ob tem spoznanju “od - mejil”. Ohranjanje čilega telesa, oster um, poznavanje veščine dovolita aikido gentlemanu, da si izoblikuje svoj pogled na aikido in začne razvijati lasten pristop in način, kako ne samo izvajati, ampak tudi poučevati aikido in uporabljati principe aikida v vsakdanjem življenju. Uporaba aikida v poslovnem svetu je najboljši vodič za uspešno poslovanje. Umirjenost, obvladovanje stresa, predvsem pa zmožnost, da poveže svoja besede z dejanji. To je lastnost, ki danes ni prav pogosta in veliko več vredna kot sposobnost uspešno pretepsti nekoga, ki hoče vaš telefon.
