Kaj je Ukemi?
Zelo veliko ljudi meni, da gre pri ukemiju za padanje, kako pasti, kako biti vržen. Seveda gre za to, a tudi za mnogo več kot to.
Gre za angažma, tako fizičen kot angažma energije (ki se začne veliko pred fizičnim in traja še dolgo potem).
Gre za namen, za napad in nadaljevanje napada.
Gre za iskanje odprtine, da bi znova prevzeli nadzor po tem, ko smo bili vrženi iz ravnotežja, za vzdrževanje napada med ohranjanjem lastne varnosti.
Gre za vztrajanje v iskanju vrzeli dokler gre, tako da če nage naredi napako, ne zapustite položaja in vas nikjer več ni.
Gre za odmik od drugega, ko postane nesmiselno nadaljevati, zato da preživite, pridete nazaj in spet napadete.
Gre za konstantno zavedanje vsega okrog vas.
Veliko ljudi kar pada. Ja, zabavno je, in nekateri mislijo, da izgleda kul, a pogosto to ni ukemi. In pogosto po velikem skoku človek kar leži tam ali vstane brez zavedanja , tako da bi oseba, ki je ukeja vrgla, lahko stopila nanj ali ga napadla od zadaj. Zavedanje in povezanost z okolico je tisto, kar manjka na večini treningov.
Pred kratkim sem vzela ukemi za shihana na demonstraciji. Potem mi je nekdo rekel: »Sploh ga nisi nehala gledat!«
Seveda ne. Nikoli ne neham gledat človeka, s katerim se spopadam. Če bi, bi naredila veliko vrzel in lahko bi me ubil. Včasih je treba narediti premet ali kak podoben »spektakularen« ukemi. Za te redke priložnosti moramo vaditi take padce, a med treningom se nikar ne ujemite v past »hočem delati kul padce«.
Oba, uke in nage, napadata center drug drugega, oba morata ohranjati lastno varnost, oba morata najti način, kako podreti ravnotežje drugega, oba morata ohranjati povezavo. Vedno angažirana, vedno povezana. To je budo trening.
Lisa Tomoleoni, Aikido Shindo Dojo, Tokyo, Japonska
(iz C.M. Shifflett: Aikido Exercises for Teaching and Training)
