Aikido klub Dokiai Ljubljana

Udeležili smo se seminarja pod vodstvom Enda Seishira Shinana na Dunaju v doju Meiyukai. Na sobotnih dveh treningih (29. november 2008) smo dodobra spoznali in zvadili tehnike na temo obojerokega napada od zadaja (ushiro). Morda malo monotono, a koristno. Ta tehnika sedaj za nas ni več skrivnost. ;) Kljub temu, da je imel Saša s seboj same 'pižamarje', smo srčno zastopali barve našega kluba in na tatamiju polnem hakam pridobili kanček samozavesti.

Udeležili smo se seminarja pod vodstvom Enda Seishira Shinana na Dunaju v doju Meiyukai. Na sobotnih dveh treningih (29. november 2008) smo dodobra spoznali in zvadili tehnike na temo obojerokega napada od zadaja (ushiro). Morda malo monotono, a koristno. Ta tehnika sedaj za nas ni več skrivnost. ;) Kljub temu, da je imel Saša s seboj same 'pižamarje', smo srčno zastopali barve našega kluba in na tatamiju polnem hakam pridobili kanček samozavesti.

Minila sta približno že dva meseca odkar sem se odpravil na Nizozemsko, da bi za pol leta postal Wilkov uchideshi (učenec, ki živi in intenzivno trenira v doju). V tem času se je marsikaj zgodilo, tako da sem se odločil, da se vam oglasim in malo opišem kakšno je sploh to življenje. V ospredju so seveda treningi, ki jih tedensko opravim okoli 20, k temu pa je potrebno prišteti še razne seminarje in podobne dogodke. Poleg Wilka nekatere treninge vodijo še njegovi najizkušenejši učenci, s katerimi pa lahko treniram kadar treninge vodi Wilko. Tako imam zelo veliko priložnosti za kvalitetne povratne informacije. Tekom časa sem predvsem pridobil na aiki-kondiciji, prav tako pa sem dobil bolj fizično čvrsto in stabilno telo, za kar gre velika zasluga predvsem Wilku, ki me ne pozabi redno "tepst". Zanimiva stvar, ki sem jo opazil je tudi, da bolj ko jaz "tepem" druge bolj veseli so in raje trenirajo z mano. Tudi moja tehnika počasi napreduje ampak jasno je, da je to dolgot...

Minila sta približno že dva meseca odkar sem se odpravil na Nizozemsko, da bi za pol leta postal Wilkov uchideshi (učenec, ki živi in intenzivno trenira v doju). V tem času se je marsikaj zgodilo, tako da sem se odločil, da se vam oglasim in malo opišem kakšno je sploh to življenje. V ospredju so seveda treningi, ki jih tedensko opravim okoli 20, k temu pa je potrebno prišteti še razne seminarje in podobne dogodke. Poleg Wilka nekatere treninge vodijo še njegovi najizkušenejši učenci, s katerimi pa lahko treniram kadar treninge vodi Wilko. Tako imam zelo veliko priložnosti za kvalitetne povratne informacije. Tekom časa sem predvsem pridobil na aiki-kondiciji, prav tako pa sem dobil bolj fizično čvrsto in stabilno telo, za kar gre velika zasluga predvsem Wilku, ki me ne pozabi redno "tepst". Zanimiva stvar, ki sem jo opazil je tudi, da bolj ko jaz "tepem" druge bolj veseli so in raje trenirajo z mano. Tudi moja tehnika počasi napreduje ampak jasno je, da je to dolgot...